torek, 26. februar 2013

ASERTIVNOST PRI MANAGEMENTU V ZDRAVSTVENI NEGI



Asertivnost opredelimo kot ustrezno in prepričljivo komunikacijsko vedenje. Gre za  (Ščuka, 2006, str. 10) sposobnost, postaviti se za sebe, zagovarjati lastno mnenje, zavzemati se za nekaj, potegovati se za lastne pravice, vendar na spoštljiv odnos do drugače mislečega, brez nasilja. Asertivno vedenje izhaja iz prepričanja »jaz sem v redu, ti si v redu« (Petrovič & Žnidarec, 2004, str. 39).

Namen raziskave je ugotoviti, koliko je pojem asertivnost poznan v managementu v zdravstveni negi, kako ga management opisuje, predvsem pa, katera so tipična komunikacijska vedenja v odnosu do različnih sogovornikov (do sodelavcev, bolnikov in zdravnikov).

Osnovne metode dela uporabljene v raziskavi so: teoretične raziskovalne metode (metoda analize vsebin relevantnih pisnih virov, opisna metoda in metoda sinteze in kritične analize) ter empirične raziskovalne metode (anketiranje, metode statistične obdelave podatkov, obdelava podatkov izvedena s pomočjo statističnega paketa SPSS for Windows).

Raziskava je pokazala, da so glavne medicinske sestre, ne glede na sogovornika, asertivne. Veščino komunikacija opredeljujejo kot najpomembnejšo veščino pri svojem delu, področje dela pa ne vpliva na razlike v asertivnosti. Višja stopnja izobrazbe v našem primeru ne vpliva na višjo asertivnost, prav tako pa ni razlike med spoloma v asertivnosti. Najpogosteje izražena trditev pri managementu v ZN, ne glede na sogovornika,  je »Dovolim sogovorniku, da izrazi svoje mnenje«. 

Koristi asertivnega vedenja so tako za posameznika kot organizacijo. Ljudje so bolj zadovoljni, samozavestni, delovno bolj učinkoviti, izboljšajo se medsebojni odnosi, lažje obvladujemo konflikte in zmanjšamo število le-teh, posledično pa se zmanjša tudi stopnja stresa na delovnem mestu (Možina et al., 1998, str. 424).

Ni komentarjev:

Objava komentarja