Asertivnost
opredelimo kot ustrezno in prepričljivo komunikacijsko vedenje. Gre za (Ščuka, 2006, str. 10) sposobnost, postaviti
se za sebe, zagovarjati lastno mnenje, zavzemati se za nekaj, potegovati se za
lastne pravice, vendar na spoštljiv odnos do drugače mislečega, brez nasilja. Asertivno
vedenje izhaja iz prepričanja »jaz sem v redu, ti si v redu« (Petrovič & Žnidarec, 2004, str. 39).
Namen raziskave
je ugotoviti, koliko je pojem asertivnost poznan v managementu v zdravstveni
negi, kako ga management opisuje, predvsem pa, katera so tipična komunikacijska
vedenja v odnosu do različnih sogovornikov (do sodelavcev, bolnikov in
zdravnikov).
Osnovne metode
dela uporabljene v raziskavi so: teoretične
raziskovalne metode (metoda analize vsebin relevantnih pisnih virov, opisna
metoda in metoda sinteze in kritične analize) ter empirične raziskovalne metode (anketiranje, metode statistične
obdelave podatkov, obdelava podatkov izvedena s pomočjo statističnega paketa
SPSS for Windows).
Raziskava je
pokazala, da so glavne medicinske sestre, ne glede na sogovornika, asertivne.
Veščino komunikacija opredeljujejo kot najpomembnejšo veščino pri svojem delu,
področje dela pa ne vpliva na razlike v asertivnosti. Višja stopnja izobrazbe v
našem primeru ne vpliva na višjo asertivnost, prav tako pa ni razlike med
spoloma v asertivnosti. Najpogosteje izražena trditev pri managementu v ZN, ne
glede na sogovornika, je »Dovolim
sogovorniku, da izrazi svoje mnenje«.
Koristi
asertivnega vedenja so tako za posameznika kot organizacijo. Ljudje so bolj
zadovoljni, samozavestni, delovno bolj učinkoviti, izboljšajo se medsebojni
odnosi, lažje obvladujemo konflikte in zmanjšamo število le-teh, posledično pa
se zmanjša tudi stopnja stresa na delovnem mestu (Možina et al., 1998, str.
424).
Ni komentarjev:
Objavite komentar